Že starši in stari starši so nam kot otrokom govorili, da moramo jesti korenje, če želimo dobro videti. Enako so sugerirale različne risanke ter reklame, ki so večkrat videti šaljivo, zato nismo prepričani, koliko resnice je zares v tem.
Tokrat se bomo posvetili prav temu vprašanju in skušali razjasniti, kako (če sploh) redno uživanje korenja vpliva na naš vid in zdravje na sploh. Korenje je sicer super prigrizek, ki nam je lahko vedno na voljo. Jemo pa ga lahko tako surovega kot kuhanega ali pečenega.
Kaj v sebi skriva korenje?
Značilno oranžno barvo korenju dajejo karoteni. Znano je, da se korenje zelo dobro izkaže s svojimi antioksidativnimi lastnostmi, karoten pa telesu pomaga tudi do potrebnega vitamina A. K sreči je korenje zelo priljubljena sestavina naših kuharskih receptov.
Gre seveda za zelo zdravo zelenjavo, ki raste na našem vrtu in večina se nas verjetno spomni, kako smo korenje pulili, umivali in glodali kar na licu mesta. Odlično početje, saj nas korenje oskrbi s koristnimi vitamini in minerali, ki jih naše telo še kako potrebuje.
Kje vse je koristen?
Da ne bomo o korenju govorili zgolj skozi kuhinjo in želodec, pa povejmo še, kje vse nam koristi. Omenili smo vid in potrdimo lahko, da prav vitamin A pripomore k boljšemu vidu (tudi nočnemu). Za vitamin A je značilno, da se tvori v našem telesu s pomočjo beta karotena.
Tega pa je v korenju precej, zato je jasno, za kako zelo dobrodošel obrok gre. In ne le za pomoč pri vidu. Korenje je odlično tudi za zdrave in sijoče lase, prav tako pa koristi naši koži. Ker pa smo se na začetku vprašali o tem, ali korenje res pripomore k boljšemu vidu, lahko mirne vesti rečemo DA.
Zdravje naših oči
Omenili smo, kako zelo je pomemben vitamin A za naše oči, dodajmo pa še, da so v korenju tudi drugi pomembni vitamini, ki blagodejno vplivajo na naš vid. V resnici lahko rečemo, da nam prav pomanjkanje le-teh lahko vid močno poslabša in poskrbi za nastanek različnih težav z očmi.
Ena izmed težav se imenuje rumena pega, druga pa tiči v nastanku sive mrene. V korenju se nahaja tudi rodopsin, ki je dejansko škrlatni pigment in nam omogoča, da lahko kolikor toliko dobro vidimo v mraku oziroma zvečer in ponoči, ko je nad nami jasno nebo, polno zvezd, in nam s svojo svetlobo pomaga tudi luna.
Pretiravanje ne bo pomagalo
Nekateri gredo s svojim ugibanjem žal nekoliko predaleč in menijo, da bodo ob ogromnih količinah zaužitega korenja ponoči videli kot mačke. To žal ne deluje na takšen način. S pretiranim uživanjem korenja bi poskrbeli kvečjemu za oranžne dlani.
Pa morda še ena opomba glede uživanja korenja. Čeprav velja, da ga lahko jemo surovega in kuhanega ali pečenega, pa je za razliko od nekaterih drugih vrst zelenjave korenje najbolj radodarno s svojimi dobrotami šele takrat, ko ga toplotno obdelamo.
Na ta način se prebijejo celične stene in sprosti se beta karoten. Takšen kuhan korenček bo na našem krožniku pomenil še precej bolj zdrav obrok kot sicer. Telo bo tako prejeti beta karoten precej lažje spremenilo v vitamin A, pa tudi v večjih količinah.
Zdravilen korenček na 100 načinov
Omenili smo uživanje surovega korenčka, kuhanega in pečenega. Odlično se prileže tudi mešanim solatam, kamor ga lahko naribamo, zelo okusen pa je še v različnih omakah in kot priloga mesnim jedem. Povejmo pa še, da nekateri nadvse obožujejo svež korenčkov sok, ki na telo deluje nadvse osvežilno in antioksidativno.
Pa dober tek!